Firence

Tokrat je bil izlet v Firence poln presenečenj. Prvo presenečenje: cena vozovnice za vlak. Dve odrasli in ena otroška so se, izpred treh let ugodnih 15-16€, podražile na 23€. Presenečenje drugo. Vračilo € na blagajnah. Avtomatske blagajne, ki so na manjših postajah edino nakupno sredstvo vozovnic, vračajo € samo do določenega zneska. Dal 10€ za vrednost 4,9€ in namesto razlike dobil dobropis zapisan na vozovnico, ki ga lahko vnovčiš na večjih postajah. Dobra fora. Vknjižil pod nepredvidene stroške, ker se nisem spomnil, da bi za vračilo € vprašal v Firencah. 

V Toskano smo šli tokrat med prvomajskimi prazniki. V Firence na praznično nedeljo. Huda napaka. Huda. Sploh to, da smo v Toskano šli za prvomajske praznike. Gužva je bila nepopisna. V Firencah se je reka ljudi vila od železniške postaje, mimo Duoma, čez Piazzo della Signoria, preko Ponte Vecchia do palače Pitti. En rečni rokav hodečih se je pred Ponte Vecchiom odcepil proti cerkvi Santa Croce. 

Prav ogled te cerkve in ogled vrtov Boboli sta bili letošnji "must see" destinaciji. Najprej smo potegnili do palače Pitti oz vrtov Boboli. Tam je blagajna, kjer se kupujejo karte za palačo Pitti, galerije, Boboli,... Naivno sem verjel, da bo pred blagajno takšna "gužva", kot je bila pred tremi leti, ko so bili v "vrsti" trije ljudje. Takrat sem izustil, da bomo šli naslednjič. Naslednjič (to je tokrat) tudi nismo šli, ker je bila vrsta pred blagajno najmanj za kakšno ur'co dolga. Predolga. Pa še vreme ni bilo najboljše; oblačno, občasen prš, malo sonca. Z dolgimi nosovi smo se odpravili proti cerkvi Santa Croce, našemu drugemu cilju. Pri cerkvi spet presenečenje. Tokrat v obliki deljenega delovnega časa. Odprli naj bi jo ob 14:30. OK, bomo šli pa na kosilo, smo rekli. Bistro Il Fratelli naj bi bil v bližini. Bistro z dobrimi spletnimi priporočili. Ura in pol, kolikor časa smo imeli do odprtja, bo ravno prav za spočit noge in napolnit želodčke. Najdemo bistro, vendar Fratellijevih bratov ni bilo doma. Zaprto. Za povrh je začelo še deževati. Smo šli lagano trčeči do gostilne, ki smo jo opazili na poti proti Fratellijem. Par korakov od cerkve St Croce. Baldovino se imenuje. Tokrat je bilo to prijetno presenečenje. Moja ocena je tukaj. Priporočam. S polnimi želodčki in spočitimi nogami gremo do nekaj korakov oddaljene cerkve St Croce. Popoldanskim popotnikom so jo odprili kakšnih 15 minut prej. Vrsta pred blagajno je bila spet,  neverjetna. Smo šli nazaj proti Duomu. 

Zraven Bobolijev in cerkve St. Croce smo imeli v rezervnem načrtu še nekaj znamenitosti za ogled. Muzej Bargello. Zaprt. Grad Belvedere. Zaprt. Muzej Bardini. Renoviranje. Cerkev Santa Maria Novela, zadnja šansa pri žel. postaji, zaprta. Nam pač ni bilo namenjeno. 

Za tolažbo smo šli pogledat uvožene znamenitosti. Okoli trga Republike jih je polno. Louis Vouitton, Boss, Ferrari, ... Pri Duomu še Gucci, Chanel. Veselje za punce pač. Med potikanjem na tistem koncu smo (končno) naleteli na stojnico z vampi. Vampi (jap vampi) so, poleg fižola, najbolj značilna jed Firenc. Pozabi na Florentinca. Tisti je bolj marketinška zadeva. Porcija vampov na stojnici niti ni poceni. 7€ te bo stala ta delicija.

Skratka, tokratni obisk Firenc, ki je bil naš tretji, se ni izšel po načrtih. Pa smo se kar pripravili. Še kratka ocena. Samo mesto ni ravno neki biser. Firence se ne gre gledat tako kot Sieno, ki je lepa sama po sebi. Ne. V Firence se gre gledat umetnost. Tisto v muzejih in tisto na prostem. Ta je brezplačno dostopna vsem. In jo je polno. Brezplačen je še vstop v Duomo. Vse ostalo se v Firencah plača. Znajo € hitro odteči iz denarnice. Če nisi tip, ki bi doma raziskoval, kaj je tisto, kar boš videl, priporočam ogled z vodičem. Buljenje v tri krasne nima smisla. 

Kdaj v Toskano? Za prvomajske praznike nikar. Nikar! Ljudi je enostavno preveč. Priporočam konec junija (tudi september bi znal biti OK). Cene so predsezonske, ljudi mnogo manj, vreme poletno, kar pomeni, da je bazen pred hišo uporaben. Ne glede na to, kdaj se odpraviš tja, si ogled izbranih znamenitosti (sploh v Firencah) rezerviraj preko spleta. Rezervacije. Se splača. Čakajočim v vrstah samo pomahaš in greš mimo. Ne biti preveč optimističen pri planiranju ogledov. Ogled enega muzeja/galerije/vrtov... bo v kombinaciji z ogledi na prostem ravno prav. 

Vil bi bak!