Sedaj, ko sva z Olympus PEN E-P1 že na ti, lahko kaj malega o tem fotoaparatu tudi napišem. Olympus PEN E-P1 spada v sistem t.i. micro4/3 fotoaparatov. Do sedaj smo bili vajeni kratice DSLR (oz pred digitalno dobo SLR), kar je pomenilo, da je aparat imel zrcalo in optično iskalo. DigitalSingleLenseReflex aparat ali po slovensko: enooki zrcalno-refleksni aparat. Aparatom micro4/3 sistema bi lahko rekli DSL aparati. DigitalSingleLense aparat. Manjka R kot reflex. Ni zrcala. Je pa o micro4/3 sistemu na spletu že toliko napisanega, da bodo zadostovale povezave na koncu tega spisa.Olympus PEN E-P1 je oblikovalski zadetek polno! Retro look na moderen način; majhen (vendar večji kot zgleda na slikah), čistih linij, brez nepotrebnih dodatkov; želite retro srebrno-črnega ali moderno belega? Ergonomija? Dobra. Se pa kakšen gumb nehote na hitro premakne.
- m. ZUIKO DIGITAL ED 14-42mm 1:3.5-5.6 (preneseno 28-84mm)
- m. ZUIKO DIGITAL 17mm 1:2.8 palačinka ( preneseno 34mm)
Razlika v ceni med enojnim kompletom s 17mm objektivom in dvojnim kompletom s 17mm in 14-42mm objektivom je cca 100€. Za ta denar je odličen zoom objektiv Zuiko 14-42mm praktično podarjen.
Kadar je v kompletu 17mm objektiv (v nadaljevanju palačinka), je priloženo še iskalo. Sam ga ne uporabljam pretirano. Je z iskalom pač malo bolj štorast. In vpadljiv.
V kombinaciji s palačinko je fotoaparat tako majhen, da se ga lahko spravi v žep kakšne jakne ali plašča.
Za hlače je še vedno prevelik. Sicer pa je Olympus PEN retro torbica, vsekakor vredna 22€. Ravno prav velika za ohišje z dvema objektivoma in dodatke. Pa še zgleda cool.Tehnične specifikacije, podrobnosti, komplete, dodatke,... si lahko ogledate tukaj. Navedem naj samo nekatere: 4/3 senzor, nov TruPicV procesor, senzor z 12 MP, stabilizacija v ohišju, prepoznavanje obrazov, možnost fotografiranja v različnih formatih: 4:3(osnovni), 3:2; 16:9, 1:1 (kvadrat), snemanje HD filmčkov (1208x790) s stereo zvokom, …
Objektiva sta takšna, kot morata biti. Majhna. Optična kvaliteta? Dovolj dobra. Zoom objektiv ima vgrajen majhen trik. Objektiv se "potegne sam vase", podobno kot to naredijo objektivi na kompaktih. Ne čisto do konca, ampak dovolj;
Slabost 17mm palačnike? Da je zaslonka f/2,8 in ne npr. f/1,7. Verjetno kompromis med majhnostjo in optično kakovostjo. Zapiranje na zaslonko f/5,6, kjer je najboljši, pa prinese zelo uporaben DOF oz globinsko ostrino. O tem več v nadaljevanju.
Uporaba, delovanje, nastavitve,...s kleno slovensko besedo, performans
Najprej najbolj "sporna" zadeva: AUTO-FOKUS NI TAKO POČASEN KOT PRAVIJO. Ni pa tako dober, kot bi lahko bil. Pomanjkljivost je, da nima fokus spomina (verjetno se temu reče kako drugače, ampak naj bo tako). Naj razložim. Stisneš sprožilec do polovice in izostriš na določeno točko. Sprožiš. Ne da bi se premaknil ali da bi se premaknila točka ostrenja, še enkrat stisneš sprožilec do polovice. Namesto, da bi bilo ostrenje trenutno, aparat ponovno išče točko od začetka. Nepotrebno… Zoom lahko v slabih svetlobnih pogojih včasih malo zajamra in išče ostritveno točko. Palačinka ostri solidno tudi v slabih svetlobnih pogojih.
Da ne bo pomote. Samodejno ostrenje je dovolj dobro za popotniško, makro, portretno, družinsko, street… fotografijo. Za šport in akcijo so pa na tržišču bolj primerni aparati. In objektivi. Npr; Nikon D3s in objektiv 400mm f/2,8. Odlična kombinacija za šport ali naravoslovno fotografijo. In popolnoma neuporabna za popotniško fotografijo. Pa ima bliskovit auto-fokus…
Načini fotografiranja
Ob standardnih (naprednih) načinih fotografiranja M, P, A, S je tu še iAUTO način (trotl ziher) način, kjer aparat sam izbere vse nastavitve posamezni scenski načini in ART filtri. Scenski načini so "no brainer" in lahko rešijo marsikatero situacijo. Ne samo začetniku.
Art filtri. Stvar okusa, ampak Pin-hole (starinska vinjeta), Grainy film (črno-bela kontrastno/šumeča zadevšč'na) in Pale&light Color (ala polaroid look) so uporabni. Na razvitih fotografijah pa izgledajo odlično. Slaba stran Art filtrov? Aparat obdeluje fotografijo kar nekaj sekund, kar prispeva k (še) hitrejši porabi že tako ne prav dolgotrajne baterije.
Nastavitve
Kaj reči o nastavitvah. Jih je toliko, da bi ob podrobnem opisu vseh imel Google težave s prostorom na strežnikih. Branje navodil za uporabo je priporočljivo, kljub temu, da tudi ta Olympus "govori" slovensko. Če želiš Olympus PEN E-P1 prikrojiti lastnim željam in potrebam, potem je temeljito branje navodil ne samo priporočljivo, ampak nuja.
Sam sem aparat nastavil tako:
- način A (prednost zaslonke) ali M (ročno nastavljanje zaslonke in časa).
- zaporedno fotografinje (3 fotografije/sec)
- stranski vrtljivi gumb-»valjček«: kompenzacija osvetlitve ( v A načinu)
- glavni (štirismerni) gumb: sprememba zaslonke (v A načinu)
- gumb Fn-: vklop in izklop prepoznavanja obraza * zaradi uporabnosti sledi detajlna razlaga nastavitve.
- vključen "histogram v živo"
- ISO: auto do 2500 (osnovna nastavitev ISO 400)
- WB : auto
- stabilizacija: IS.1
- barvni način: "Naravno"
Sedaj ni več izgovorov za nepravilno osvetljene fotografije. S histogramom v živo in »valjčkom« lahko bliskovito nastavimo pravilno osvetlitev. Histogram ima označena kritična področja: 0-5 in 250-255, tako da nam to še olajša delo. Matrično merjenje je malo bolj »previdno« kot centralno uravnoteženo. Se pravi, v kontrastnih delih matrično, na svetel sončen dan, centralno uravnoteženo. EV gumb je pa treba v vsakem primeru uporabiti.
Pa smo pri gumbu Fn. V meniju je mogoče nastaviti, kaj naj Fn gumb dela. Pri meni vklaplja in izklaplja prepoznavanje obraza. Z dodatkom.
Ko je vključeno prepoznavanje obraza, so nastavitve naslednje:
- merjenje svetlobe: matrično
- način ostrenja: S-AF
- ostrenje: s sprožilcem pritisnjenim do polovice; Mode 1
- proženje: s sprožilcem;
- izbira AF točke: samodejna. Če je izbrana sredinska, ali katerakoli druga, ostrenje na obraz ne deluje!
- zaklepanje osvetlitve: AEL/AFL gumb
- gradacija "Auto" (osvetli temne dele, bolj "naraven" izgled, ampak poveča šum v temnih delih fotografije)
- Reset lens: OFF (po izklopu aparat ne izostri na neskončnost)
- filter šuma: šibko (low)
S temi nastavitvami veselo fotografiramo karkoli. Recimo da je to univerzalna nastavitev. Ko pa aparat "zazna" obraz, se na obrazu pokaže bel kvadrat in aparat ob pritisku nasprožilec samodejno izostri nanj. Če v kadru ni obraza, ostri na najbolj kontrastno točko v kadru ( navadno v ospredju, ni pa nujno). Ko pa je prepoznavanje obraza izklopljeno, so nastavitve naslednje (recimo, da so to nastavitve za street fotografijo):
- merjenje svetlobe: centralno uravnoteženo
- način ostrenja: 1: M- ročno
2: AEL/AFL gumb
- proženje: s sprožilcem
- izbira AF točke: sredinska
- zaklepanje osvetlitve: sprožilec; Mode 3
- gradacija: auto
- reset lens: OFF
- filter šuma: šibko
- pomoč pri ročnem (M) ostrenju: ON.
Zakaj taka nastavitev? V M načinu je mogoč dvojni način ostrenja. Kot že ime pove, ostrenje na roko, z obračanjem ostrilnega obroča, ali pa s pritiskom na AEL/AFL gumb, s katerim lahko tudi v ročnem načinu sprožimo samodejno ostrenje.
Zakaj nastavitve za street? Namestimo 17mm palačinko, aparat (pred)izostrimo na cca 3,5m, zaslonko nastavimo na f/5,6 in je od 1,7m do neskončnosti vse v polju ostrine (DOF-u)! Sicer je ni ostrine »v nulo«, je pa vse v polju ostrine sprejemljivo ostro. In kje se začne polje ostrine? Če je odrasel človek cel v kadru in je okoli njega še malo prostora, je v DOF-u! Ostane nam samo še pritiskanje na sprožilec. Če pa vmes ostrimo z AFL/AEL gumbom ali preklopimo na prepoznavanje obraza, moramo seveda za ponovno določitev hiperfokalne točke, spet izostriti na 3,5m. Seveda ne bo noben hodil okoli z metrom, zato ostrimo na približno. Naredimo kakšnih 5-6 korakov od predmeta in izostrimo nanj. In smo tam nekje. Če ne ostrimo stvari tik pred nosom, bo čisto OK. Seveda bi bilo najenostavneje, če bi bila na palačinki razdaljnica, ali če bi bila digitalna izvedba le-te na zaslonu.
Prednost nastavitev Fn gumba na ta način? S pritiskom enega samega gumba (Fn) preklapljamo med različnimi možnostmi ostrenja, nastavitvami ostritvenih točk, prepoznavanjem obrazov, načinom merjenja osvetlitve,…
Pri PEN-u E-P1 mi dobre lastnosti; oblika (ja, oblika), majhnost, uporabnost, odlični JPEG-i, možnosti nastavitev, ART-filtri, ... prevagajo slabe, ki jih je kar nekaj: A samo ena kritična. Trajanje baterije! Po dolgem času moram spet misliti na to, koliko zdrži baterija. Nakup rezervne baterije je nuja. Še bolje dveh.
Za konec. Mikro 4/3 je na pohodu. Olympus PEN je trenutno ena izmed možnosti. Zakaj sem se odločil zanj? Ker ni samo še ena novotarija z megapiksli. Ker je majhen, ker je odlično oblikovan, ker je "cool"… Skratka, PEN. To je aparat za dušo.
Fotografije narejen s PEN-om so na ogled tukaj, zato samo nekaj primerov:
