Sigma 50-150 f/2,8

Najprej nekaj tehničnih detajlov. Ma nič ne bom pisal tehnikalij. Si jih kar tukaj poglejte. Objektiv Sigma APO 50-150 f/2,8 EX DX HSM, kot ima uradni naziv, je narejen za kamere z APS-C (crop) senzorji (DX). Prednost tega je, da je tale Sigma ob zaslonki f/2,8, prav prijetno majhna in lahka. Z goriščno razdaljo 50-150mm ima na APS-C kamerah vidno polje (VP) še najbolj podobno tako zaželenim objektivom iz FF sveta; 70-200mm (Sigma 75-225mm). Velika večina nas na naše APS-C kamere še vedno navija objektive, ki so narejeni za FF kamere (kamere, ki imajo senzor/film velikosti 36x24mm). Tako pri goriščni razdalji 200mm nismo več navajeni 200mm-skega vidnega polja, ampak pričakujemo 300mm-sko vidno polje. Pripravljeni smo se odreči priročnosti, na račun "dometa". In to je verjetno tudi največja pomankljivost tega objetiva. Kljub zelo uporabni gorišni razdalji in priročnosti, enostavno ne "nese" dovolj. Tako vsaj mislimo, dokler ga ne damo na aparat in se z njim ne sprehodimo po mestu ali ZOO-ju. Fotografiranju živali v divjini tako ali tako ni namenjen! Niti tistih velikih ne! Za ta namen bo treba poseči po drugačnih objektivih. Recimo po tej Sigmi 100-300 f/4, ki sem jo opisal tukaj. Pa še ta je "prekratka".

Izdelava Sigme 50-150mm f/2,8 je zelo dobra (EX), ima notranje ostrenje in dolžina objektiva se med spreminjanjem goriščnice ne spreminja. Prav tako se ne vrti sprednji element. Obroček za premikanje goriščne razdalje se obrača ravno dovolj mehko. Objektiv ima vgrajen motorček za hitro in tiho ostrenje (HSM). In prav res ostri hitro in tiho. Zelo poredko zgreši fokus ali pri iskanju fokusa "odplava" in ga ne najde. Tudi pri hitro premikajočih se predmetih ali ljudeh. Takrat mu je seveda dobro pomagati z aparatom, če nam le ta omogoča AF-C oz AF-A ( konstantno ostrenje). Z obročkom za ostrenje lahko kadarkoli ročno spremenimo ("povozimo") avtomatično izbrano točko ostrenja. Sam sem ga preiskušal v različnih situacijah in obnesel se je dobro. Zelo dobro. Ostrina je zelo dobra do 100m, od 100-150mm pa malo zataji, ampak nič drastičnega. Prav tako je ostrina nekaj slabša pri odprti zaslonki, z zapiranjem zaslonke pa postane objektiv zelo oster. Na to se sam sploh nisem oziral in sem ga brez pomisleka uporabljal ob vseh gorišnih razdaljah in vseh zaslonkah. Boke je soliden. K temu pripomore 9 lamel v zaslonki. Barvni odklon (CA, vijolično cvetenje) je pod kontrolo in ga je nekaj več ob odprti zaslonki, ampak samo v zelo kontrastnih situacijah ( ko sem delal primerjavo med RAW in JPEG fotografijami, je bilo kromatske aberacije na JPEG fotografijah mnogo več). Če so na fotografiji ravne linije, so te dokaz, da je prisotno sodčkasto popačenje.
Sam sem z njim prav z veseljem fotografiral. Zaslonko sem imel največkrat nastavljeno na f/4, po potrebi sem jo prilagajal, na Nikonu vklopljen AUTO ISO (zakaj samo do 1/125s?) in sem fotografiral. Ni pretežek, ne zavzame veliko prostora in ni "opazen". Če ne potrebuješ vrhunske kakovosti "pro" zoom objektivov, oz kakovosti fiksnih, zna biti tale Sigma 50-150mm primerna izbira. Ob majhnosti in pririročnosti mi je postalo bolj jasno, v kakšno smer je šel Olympus. Ampak to je druga zgodba.

Še nekaj fotografij

Ostrenje Sigme 50-150 in Nikon-a D80 med plesom flamenka. Se mi zdi, da sta kar solidno opravila svoj posel. Spodaj izrez - klikni za ogled 1:1

135mm - f/4 - 1/640s - ISO 100

CA. f/2,8. Spodaj izrez 1:1

Spodaj so 3 fotografije in njih izrezi pri različnih zaslonkah.
Foto A

150m - f2,8 - 1/1600s - ISO 100

Spodaj in zgoraj Izrez 1:1 iz Foto

Foto B

150mm - f/4 - 1/800s - ISO 100 -čisti pri dnu zgornje fotke je opazno "sodčkanje"

Spodaj in zgoraj izrez 1:1 iz Foto-B

Foto-C

150mm - f/5,6 - 1/400s - ISO 100

Spodaj in zgoraj izrez 1:1 iz foto C

85mm - f/4 - 1/200s - ISO 100

92mm - f/4 - 1/125s - ISO 110

92mm - f/3,5 - 1/125s - ISO 140
spodaj izrez 1:1

150mm - f/4 - 1/125s - ISO 560 spodaj izrez 1:1

102mm - f/4 - 1/125s -ISO 220

125mm - f/4 - 1/125s - ISO 640

150mm - f/6,3 - 1/125s - ISO 220

Sam bi ga brez pomislekov navil na aparat. Sigma 50-150 f2,8 ni namenjena prefesionalnemu delu. Za amatersko uporabo (bo vsak sam vedel, kakšno je njegovo fotografski delo) bo pa več kot dovolj. Če bi Sigma naredila še objektiv (recimo) 150-300 f/4 za APS-C senzorje, bi bila to dobitna kombinacija. Zakaj bi "kviht" s seboj prenašal? Sigma 100-300 f/4 (test)

Levo Sigma 50-150 f/2,8. Desno Sigma 100-300 f/4

Objektiv je na testiranje posodilo podjetje Infocona d.o.o.